Svojo pot v psihiatriji sem začela 1994 v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Moj prvi mentor je bil primarij Jože Felc, ki me je naučil, da je pacient najprej človek, nato pridejo na vrsto simptomi bolezni. To je moje vodilo pri delu še danes.
V Psihiatrični bolnišnici Idrija sem delala na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola, oddelku za starostnike ter oddelkih za zdravljenje psihotičnih motenj. V tem obdobju sem opravila specialistični izpit ter uspešno zaključila Uvodni študij skupinske psihoanalitične psihoterapije.

Po rojstvu četrtega otroka je postala vsakodnevna vožnja Ljubljana – Idrija prenaporna, s težkim srcem sem se poslovila od sodelavcev in pacientov. Zaposlila sem se na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Kmalu sem postala  vodja novoustanovljene Enote za rehabilitacijo, kjer smo poskušali s celostno obravnavo pacienta doseči najboljše možne rezultate. Leta 2005 sem bila s celotnim timom, v okviru projekta Leonardo da Vinci in s podporo PkL ter Šent-a, v Angliji na  6-tedenskem izobraževanju iz skupnostne psihiatrije. Po vrnitvi smo na naši enoti organizirali prvi tim skupnostne psihiatrije, ki uspešno deluje še danes. Zelo sem vesela, da skupnostna psihiatrija počasi, a z gotovostjo premaguje vse težave in se uspešno vključuje v naš dokaj okosteneli zdravstveni sistem.

Leta 2006 sem zaradi podobnih pogledov na psihiatrijo, celostno zdravljenje, aktivno vlogo pacienta… začela sodelovanje s prof.dr. Andrejem Marušičem. Žal je naše sodelovanje trajalo le dve leti, a je njegovo znanje brezčasno in živi še naprej. Po njegovem odhodu sem prevzela koncesijsko ambulanto v Kopru, kjer trikrat na teden delam še danes.

A delo pod pritiskom izpolnjevanja določenega števila pregledov, točk… s čakalnimi dobami… me ne zadovoljuje popolnoma.  Zato sem se odločila, da  uredim prijeten prostor, kjer bi se pacienti počutili domače, prijetno in varno in kjer bi jim s sodelavci lahko ponudili drugačno obravnavo, prilagojeno njim, njihovim potrebam.

Želim si,  da bi brez zadržkov prišli tudi samo malo ” posedeti” v naši dnevni sobi, prebrali kaj o težavah, ki jih imajo – na voljo je nekaj knjig, ki jih lahko tudi kupijo po nižjih cenah, nekaj časopisov… Ponudbo bomo sproti prilagajali, organizirali tudi predavanja, srečanja…, skratka želimo ponuditi vse, kar je v naši moči, da bi naši pacienti čim prej premagali težave in polno zaživeli življenje.